DRUŽINSKA MOLITEV IN NJEN NAMEN
Molitev v najširšem smislu izraža naš odnos z Bogom v mislih, besedah, željah, čutenjih, držah. Je torej vse, kar nam pomaga, da izrazimo svoj odnos do troedinega Boga, mu prisluhnemo, ozavestimo in sprejemamo, kar nam podarja in razodeva. Pri tem so nam v pomoč vse naše človeške sposobnosti: telesne, duševne in duhovne. Samo s telesom lahko izrazimo to, kar nam omogočajo naše duševne (spomin, zavest, razum, hrepenenje, odločanje …) in duhovne sposobnosti. Kar velja za molitev na splošno, velja tudi za družinsko molitev. Ta pa vsekakor ni enostavna, saj mora upoštevati vse člane, ki pa so med seboj različni in imajo različne vloge v družini. Zato je družinska molitev zelo dinamična in je potrebno poskrbeti, da se čutijo vsi vanjo vključeni, zato je treba vsakomur posebej pomagati, da lahko s svojimi sposobnostmi izrazi svoj odnos do Boga. Tomislav Ivančić, eden izmed velikih učiteljev molitve v današnjem času, podaja dve zelo radikalni trditvi: “Molitev, ki te ne spreminja, ni dobra molitev” in “Če te molitev ne spreminja, spremeni molitev.” Molitev ni namenjena sama sebi, temveč graditvi odnosa z Bogom ter prek njega in z njim odnosa s seboj, drugimi in svetom. Če to ni njen cilj, kmalu zgubi smisel in lahko postane samo rutina, siva vsakdanjost. Ljubezen, ki jo molitev v moči Svetega Duha prebuja v nas in se po njej zanjo odpiramo, sproži v nas posnemanje Jezusa, ki nas privlači s svojo milino in zastonjsko ljubeznijo. (se nadaljuje)
P. Ivan Platovnjak, Družina in molitev, Naše poslanstvo 47
Preberite si župnijski list v pdf obliki: Skala 607.