ČUVAJ, KAKO DALEČ JE NOČ? (Iz 21, 10–21)
Sveti postni čas – te duhovne vaje za veliko noč – se počasi preveša v drugo polovico.
Prišla je pomlad, dnevi se daljšajo, sonce pridobiva na moči in vse postaja lepše in
barvitejše. Včasih je potrebno samo malo in vse se spremeni. Včasih se življenje
spremeni na bolje, včasih na slabše. Na svetega Matija dan se je začela krvava vojna
v Ukrajini. Ko v postnem
času premišljujemo križev pot, nas Jezusovo nedolžno trpljenje spomni na trpljenje
nedolžnih ljudi. Za vojno, nasilje, sovraštvo ni opravičila! Pretresljivo s prve roke opiše
dogodke v Ukrajini sestra Marta Meško.
Takole pravi: »Vojna je spremenila naše življenje že od prvega dne. V osebni molitvi
sprašujem Jezusa: ›Gospod, kje si?‹ In Gospod mi daje umevanje, da je On sedaj
ukrajinski narod, trpeči narod, ki trpi fizično nasilje, psihično nasilje, na katerega
pritiska zlo z vseh strani.
→Strašno zlo. Zlo ubijanja, nespoštovanja človeka. Ukrajinski narod,
delček katerega sem tudi jaz, je sedaj Kristusovo telo. In Jezus mi pravi:
›Bodi tu in čuj zdaj z menoj. Čuj zdaj in moli.‹ Kot se to čudno sliši, me
Jezus tolaži s temi besedami: ›Ostani z menoj. Ostani, zdrži. Jaz sem s
teboj do konca sveta. Ostani tudi ti z menoj in v meni. Vse trpljenje, ki ga
zdaj vidiš in ga nosiš, je moje trpljenje. Zaupaj, ostani, bodi, zdrži.‹ Tako
me Jezus tolaži. Tudi, če ne bo ostalo nič od tistega, za kar smo se trudili,
kar smo gradili, kar smo naredili, je On tisti, ki ostane. Njegova ljubezen
ostane. Hvala ti Jezus.« Človek se sprašuje, kje je Bog, da dopušča
takšno zlo? Kje je Bog, da trpijo nedolžni? Kje je Bog? Bog je v tem
ubogem človeku in trpi, Bog je v tem Ukrajincu, Rusu, Sircu, narkomanu,
grešniku in trpi, Bog je v meni in trpi … HVALA TI, JEZUS, ker trpiš zame
in me odrešuješ. Naj pride velika noč – REŠITEV ZA VSE čimprej.
»Stražar, kako dolga je še noč, stražar, kako dolga je še noč?« (Iz 21, 10–
21) Ne bo dolga, se že svita nedeljsko jutro, še malo …
Preberite si župnijski list v pdf obliki: