Miklavžev sejem v Radovljici lahko štejemo med prireditve, ki so >>se prijele<<. Preprost je in skromen po obsegu, traja le nekaj ur: prvi del na prvo adventno soboto popoldne in drugi v nedeljo dopoldne.
Začelo se je pred sedemnajstimi leti z željo, da bi prostovoljci župnijske Karitas enkrat v letu kaj malega >>zaslužili<< in s tem izkupičkom potem lažje blažili stiske med ljudmi. Z enakim motivom so izdelovanje in prodajo adventnih venčkov in voščilnic vpeljali po nekaterih sosednjih župnijah … naš takratni župnik je pripovedoval o velikih božičnih sejmih po Skandinaviji … peščica nas si je že prej nabrala nekaj izkušenj z vodenjem počitniškega programa in prireditvami ob koncu poletnih počitnic pa še delavno in živahno generacijo skavtov smo tedaj imeli v župniji.
Na našo vnemo so dodatno vplivali zgodovinski dogodki. Čutili smo blagodejno sproščenost po osamosvojitvi Slovenije, posebno razpoloženje nas je prevzemalo. Verjeli smo, da skupaj lahko pripomoremo k dobremu in lepemu.
V naslednjih letih smo prireditev oblikovali kot nekakšen mozaik, ki ga po malem še dopolnjujemo. Osnovna ponudba so vsakič adventni venčki, ki jih skoraj vsako leto zmanjka, zraven nekako spada košek z Miklavževimi palicami. Mnoge mame, babice, tete in sosede v zadnjem tednu novembra napečejo včasih večjo, včasih manjšo količino drobnega peciva, a zmeraj res lepega in okusnega; nekajkrat nas je presenetil dobrotnik z vrečo kostanja; po mnogih radovljiških domovih precej časa diši po čajnih in drugih zeliščih z našega sejma; ponekod tudi po jabolčnih krhljih, če ne zgrizljajo kar surovih; letos je na marsikateri mizi prikupna novost, šopek iz skrbno posušenega cvetja … Precej dojenčkov, malčkov in mlajših šolarjev ima pisane copatke, ki jih je spletla nam neznana mama iz okolice Kranja.
Kot gostje prihajajo s svojimi izdelki varovanci Zavoda Matevža Langusa (zdaj Vzgojno varstvenega centra), ŠentGora, ŠentPlavža, člani PUM-a, pred leti Barke iz Zbilj; izmed župnijskih skupin so več let sodelovali skavti, precejkrat otroški zborček Zvezdice; med stalne dogodke spada nastop Kresničk, otroške folklorne skupine; večkrat za uvod zapoje mladinski pevski zbor.
Popolnega popisa sodelavcev nimamo, saj ga ni mogoče sestaviti. Tudi opravljenih ur se ne da sešteti. Poleg vidnih vsako leto pomaga množica nevidnih rok >>iz ozadja<<; od tistih, ki precej pred dogodkom začno zbirati primerno zelenje, do tistih, ki v ponedeljek po sejmu pospravijo stojnice, lučke, napise, preostale nalepke in trakce, odpadne škatle, vreče smeti. Verjetno bi se nabralo kar okoli sto imen.
Se splača? NE. Je vredno? Mislim, DA.