Blaženi Anton Martin Slomšek je ob koncu leta v enih svojih pridig takole razmišljal o času:
Ker je čas dragocen, ga moramo ceniti. Čas, pravi sv Avguštin, je neprecenljiva dobrina, s katero lahko tu na zemlji vse kupiš, a tudi prodaš. Čas je cena večnosti, pravi sv. Hieronim. S časom si lahko pripraviš nebesa ali pekel. Kar človek v času tu na zemlji seje, to bo tam v večnosti žel (sv. Pavel). Povzdignimo danes v veri svoj pogled kvišku k nebesom, kjer je množica blaženih, so zbori apostolov, veliki trpini, device. Vprašajmo jih: »Kako ste dospeli do te sreče?« »Dragocen čas milosti smo visoko cenili, ga marljivo uporabljali v naš blagor in si tam kupili slavno blaženost, ker je čas cena večnosti.« Stopimo dol v strašne prepade pekla, vprašajmo bogatega zapravljivca: »Kje so sedaj tvoji zakladi?«, častihlepnega Heroda: »Kje je tvoja kraljevska krona?«, Juda izdajalca: »Kje so tvoji srebrniki?«
O da bi imeli le eno uro, minuto tistega dragocenega časa, ki smo ga izgubili z nekoristnimi rečmi. Ah, z dragocenim časom smo vse izgubili. Tako nebo in pekel spoštujeta čas. Kako malo pa ga na zemlji spoštuje toliko posvetnih ljudi, ki iz dolgega časa nič drugega ne delajo, kot da čas zapravljajo in ubijajo s praznimi obiski, z nepomembnimi pogovori, celo z zlobnim govorjenjem in zlobnimi dejanji. Ljubi Bog nam da zopet doživeti novo leto, zopet nam daje ure in dneve milosti. O, delajmo dobro, dokler imamo čas, kmalu pride noč, ko nihče več ne bo mogel delati. Ker je čas kratek, ga je treba izkoristiti. Nič ne teče tako hitro kot čas. Kraljevski pevec David ga je primerjal z begom sence pred vzhajajočim soncem. Mi lahko primerjamo hitrost časa s tokom reke, ki teče tod mimo. Tako kot en val preganja drugega, tako ena minuta, ena ura drugo pogoltne, en dan drugega, in preden to prav dojamemo, je leto mimo, a tudi tek našega življenja. Vsaka minuta je neskončna milost, več vredna kot ves svet. Velja toliko kot Bog sam, pravi sv. Bernard. Kaj mi koristi ves svet, če sem izgubil svojega Boga? Kaj pripada nam od kratkega dragocenega časa? Preteklost? Ta je mimo. Noben dan, niti ena ura ali minuta se ne vrne. Prihodnost? Le nedeljivi sedanji trenutek je naša last, ki jo lahko in moramo koristiti za dobro. O, koristite čas, vi obetavni mladeniči in dekleta, ker nobena tistih ur, ki so vam pravkar minile, celo noben trenutek, se vam nikdar ne vrne. O, možje in žene, izkoristite čas v korist vaše vam zaupane naloge, v blagor vaše družine. Delajmo dobro, dokler imamo še čas.
Preberite si župnijski list v pdf obliki: skala_578.