Skala (št. 635, leto XXXIII)

MAJNIK

Že dolgo se Slovenci v maju spominjamo Marije in mu pravimo kar Marijin mesec. V cerkvi so vsak dan tako imenovane »šmarnice«, ko se zbiramo in razmišljamo o Mariji.

Tudi doma bi morala te dni imeti Marija posebno mesto. Gre torej za nekakšne domače »šmarnice«. Marijino sliko, ki ima po mnogih vernih družinah že svoje mesto, bi tokrat redno krasili s cvetjem in morda s prižgano svečko ali kakšno drugačno lučjo. V veliki kmečki družini ima recimo vsak od enajstih otrok svojo majhno vazo z rožo, ki jo sam postavi pred Marijino sliko v kotu, a tudi oče in mati imata vsak svojo. Družinski člani, posebno mlajši, se lahko vrste v skrbi za cvetje. Morda bi vzeli tudi večji list papirja, nanj prilepili kakšno Marijino podobico, zraven pa z velikimi črkami napisali za vsak dan ali za nekaj dni, morda za vsak teden, kakšno misel o njej, predvsem iz evangelija. Seveda se da takšen družinski plakat narediti tudi brez slike, zlasti če ni pri roki primerne … Če družina obiskuje šmarnice v cerkvi, se lahko zvečer potem pogovorijo o tistem, kar je bilo povedanega o Mariji ali o kristjanih, ki jo skušajo posnemati, predvsem v izpolnjevanju svojega življenjskega poslanstva in v ljubezni do Kristusa. Bilo bi tudi primerno prebrati kakšnega od odlomkov iz evangelijev. Slovenci imamo izredno veliko Marijinih pesmi in je seveda prav ta mesec lepa prilika, da bi jih skupaj peli, ali zbrani pod Marijinim »kotom« ali pri običajnih molitvenih prilikah (jed, večer, jutro). Lepo bi bilo, če bi se naučili kakšno novo pesem. Ne nazadnje imamo tudi lepo zbirko CD-jev s takimi pesmimi. Če vsak dan zmolimo – seveda prirejeno starosti udeležencev – eno od petnajstih skrivnosti rožnega venca, bomo v enem mesecu dvakrat premislili ta »evangelij v malem«, kot nekateri pravijo rožnemu vencu. A lepo bi tudi bilo, ko bi sestavili svojo družinsko molitev Mariji, primerno domačim okoliščinam in družinskemu ter zakonskemu vzdušju. Obisk kakšne vaške kapele, Mariji posvečene cerkve ali Božje poti pa bi se v cvetnem mesecu prilegel duši in telesu.

Po: Vital Vider, Z očmi Zakoncev