Skala

Skala (št. 654, leto XXXVI)

Zavetnica poročenih parov, ki je našla srečo, ko je namesto svoje sprejela Božjo voljo.

Kot deklica je bl. Helena želela postati redovnica, toda v željah svojih staršev je prepoznala Božjo voljo.

Helena Duglioli se je rodila v italijanskem mestu Bologna leta 1472. Njeni starši, Silverio Duglioli in Pentisilea Boccaferri, so bili del tamkajšnjega plemstva, zaradi česar pa Helena ni izgubila svoje naravne ponižnosti. Že od malih nog si je želela izkusiti redovno življenje in se pridružiti sestram klarisam v bližnjem samostanu.

Njeni starši pa tega niso sprejeli. Heleno so predstavili možu po imenu Benedict Duglioli in, ko je dopolnila 17 let, sta se poročila. Helena je to sprejela kot Božjo voljo, saj je želela ustreči svojim staršem. Njen mož, ki je bil veliko starejši od Helene, je delal kot notar in je pomagal duhovnikom v bližnjem samostanu.

Benedict in Helena sta bila zelo pobožna in sta vero živela po svojih najboljših močeh. Benedict je iskreno ljubil svojo ženo in tudi Helena je vzljubila moža. Leta svojega zakona je preživela v veliki sreči s človekom, s katerim se sprva sploh ni želela poročiti.

Poročena sta bila 30 let, ko je Benedict umrl. Nikoli nista imela otrok in ko je Helena ovdovela, je vse svoje moči začela posvečati pomoči potrebnim.

O Heleninem življenju ni veliko znanih podatkov. Umrla je 23. septembra 1520. Zgodovinski zapisi kažejo, da je bila Helena ključnega pomena pri gradnji kapele v čast sv. Ceciliji, ki jo je sama globoko častila. Podobo sv. Cecilije je v omenjeni kapeli naslikal nihče drug kot znameniti renesančni slikar Rafael.

Njeni sodobniki, posebej tisti, ki so jo poznali, so Heleno že častili kot svetnico. Njeno vzorno krščansko življenje, ki je bilo v zgled vsem, in njeni družbeni nauki so navdihnili številne ljudi. Češčenje njenega spomina se je po njeni smrti spontano razširilo.

Zaupen Helenin prijatelj je bil mož po imenu Antonio Pucci, nečak bolonjskega kardinala Lorenza Puccija. Antonio je svojemu stricu nenehno pripovedoval o čudovitih delih in besedah te ponižne Božje služabnice. Kardinal Pucci je o Heleni obvestil papeža Julija II. in njegovega naslednika papeža Leona X. in Helena je zaslovela po vsej Cerkvi.

Bolonjčani so jo častili kot svetnico. Med pontifikatom Benedikta XIV. (1740–1758) je bila razglašena za blaženo. Približno 70 let pozneje je papež Leon XII. odobril njeno češčenje in uradno potrdil njeno beatifikacijo. Za blaženo so jo uradno razglasili 26. marca 1828. Odtlej jo poznamo kot blaženo Heleno iz Bologne.

Zaradi svojega zgleda, kako srečno živeti v svetem zakonu, je postala zavetnica poročenih parov.

Blažena Helena iz Bologne, prosi za nas.


Preberite si župnijski list v pdf obliki: