Ob Jezusovem veličastnem prihodu v Jeruzalem je bila pot pred njim postlana z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Na ta dogodek nas spominjajo obredi cvetne nedelje. Mednje pa spada tudi blagoslov beganc.
Gorenjska beganca je sestavljena iz 7 lesov. Na sredini ima leskovo palico, ki drži vse pokonci. Okoli nje so navite vrbove veje zelene vrbe. Te morajo ležati lepo vzporedno, ne smejo biti prekrižane, saj to pomeni greh! Z vrha si sledijo oljka (simbol miru) in brin (simbol trpljenja) ter še cipresa, bršljan in pušpan.
Begance imajo na šibi nataknjena jabolka. Včasih je za posebej bogato beganco veljala tista, ki je imela obešeno tudi pomarančo. Starejši se namreč spominjajo, da teh v času komunizma štirinajst dni pred cvetno nedeljo ni bilo moč nikjer kupiti.
Nekatere begance imajo še jelko, cvetoče češnjeve veje, reso ali forzicijo.
Za cvetnonedeljske begance obstajajo različna imena glede na posamezna slovenska področja in kraje: na Dolenjskem jo imenujejo pušelj ali žegen, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v okolici Ljubljane pa butarica ali tudi samo butara.