NoviceSkala

Skala (št. 623, leto XXXII)

PO MARIJI K JEZUSU

Če zmolil bi neštete rožne vence,
do kraja onemogel od klečanja,
razbičal do kosti se v znak kesanja,
po vrednosti neskončno vse prekaša
četudi ena sama tiha maša. (dr. Jožef Smej)

Marija v srcu vernega kristjana zavzema posebno mesto. S svojo preprostostjo, človeškostjo in svojo žensko naravo dodaja naši Cerkvi pravo žlahtnost. Toda Marija, naša velika priprošnjica in naša zaščitnica, je brez Jezusa nič. Po Mariji prihaja Jezus in po Mariji gremo mi k Jezusu. Toda Marija nikoli ni želela zasenčiti Jezusa, temveč prebiva v Njegovi senci, zato ga lahko tudi nežno pocuka za obleko in ob njenem materinskem pogledu se omehča Njegovo srce. Zato opravljamo različne pobožnosti v čast Marije, tudi Šmarnice. Toda nikoli, prav nikoli ne smemo pozabiti, da je Marija to, kar je, zaradi Jezusa. S Šmarnicami je lahko tako kakor z velikonočnim žegnom, jaslicami in drugimi pobožnostmi: lahko nam pomagajo razumeti skrivnosti naše vere, lahko nas približajo Bogu, lahko pa se izkrivijo in postanejo vraževerje, udeležujemo se jih, ker je to lepa tradicija in navada, ne razumemo pa ravno zakaj in kar je pri tem še bistveno, pozabljamo na Jezusa.

Škof Smej je lepo zapisal: »… po vrednosti vse prekaša, četudi ena sama tiha maša«. Sveta maša je tista »stvar«, ki nas dela kristjane, vernike. Če nas kakršna koli pobožnost ne približa Kristusu, če nam je celo ljubša od »dolgočasne« tihe maše, potem lahko sklepamo, da je naša pobožnost skrenila s prave poti. Sveta maša po vrednosti prekaša vse pobožnosti, pobožnost, ki ni v službi svete maše, ni prava pobožnost. Naj nam Marijina šmarnična pobožnost približa Jezusa v sveti evharistiji, da bi lahko lažje sprejeli Jezusa v svoje življenje. Povzeto po Virtuti & Musis


Preberite si župnijski list v pdf obliki: Skala 623.