Skala (št. 630, leto XXXII)

Prihaja čas, ko nas bodo vabile reklame: advent v Zagrebu, advent na Dunaju, advent v Salzburgu, advent v … Kot da bi bilo več adventov, kot da bi imelo vsako mesto svoj advent in posebno pravico do njega. Toda advent je en sam – tisti, ki pripravlja pot Gospodu.

V meni se oglaša novo vabilo: advent v duhu papeža Frančiška. Advent, ki ima srce za najrevnejše med revnimi, za najbolj uboge med ubogimi, za tiste, ki so izgubili svoj obraz v množici razvitega človeštva in se ne znajdejo več. Trgovine se bodo šibile od preobilja in trgovci so v svoji ponudbi tako spretni, da nas hitro zapeljejo v pretiravanje. Ponekod z novoletnimi jelkami začnejo že novembra, v Angliji baje že konec poletja. Televizijske reklame nam pričarajo čudovit božič pri preobloženi mizi. Kot da gre advent skozi želodec. V vsej tej blaginji pa marsikdaj pozabljamo, da nekateri med nami živijo tudi slabo. Adventni čas nas vabi, da se ustavimo ob misli na vse uboge: ne le na gmotno uboge, marveč tudi na uboge v duhu. Marsikdaj pozabljamo, da lakote ne povzroči le prazen želodec, marveč tudi praznina duha in pomanjkanje ljubezni, ki lahko še veliko bolj boli kot telesna lakota. Se vam ne zdi, da bi bil advent v duhu papeža Frančiška najlepše darilo otroku v jaslih, ki je bil od prvega dneva svojega življenja v polnosti solidaren z najbolj revnimi? Saj vemo, kako pravi Jezus: »Kdor ima, se mu bo dalo in bo imel obilo, in kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar misli, da ima.«


Preberite si župnijski list v pdf obliki: Skala 630.