Župnija sv. Petra v Radovljici

Predragi bratje! Prišel bo dan, ko bo izginil ves naš strah, ko bo prenehalo vse trpljenje tega sveta, ki nas velikokrat tako hudo stiska in tare, da si človek misli: ne morem več prenašati.

Pri poslednji sodbi nas more zadeti ena izmed treh odločitev: ali bomo povzdignjeni med zveličanim v nebesa, ali zavrženi med pogubljene v pekel, ali poslani v vice, da se očistimo.

Ko bo poveličani Sin Božji natančno preiskal in pretehtal življenje človekovo ter izrekel sodbo, bo šel ta v hišo večnosti. V katero? V kakšno večnost? V svojo, v tisto namreč , katero si je zaslužil s svojimi deli: ali v hišo miru in veselja, ali v strahotni kraj večnega trpljenja. Tega poslednjega nas milostno obvaruj […]

V vojski s Filistejci je zapovedal kralj Savel strogi post zase in za vse svoje vojake. Nihče ne sme ničesar zaužiti, dokler ne bo sovražnik premagan: »Preklet naj bo, kdor bi zaužil kako jed do večera, dokler se ne maščujem nad sovražnikom.«

Pravzaprav nista vprašanji »Kdaj boš umrl?« in »Kje boš umrl?« posebno važni, če se z vso resnobo zamislimo v tretje vprašanje: »Kako boš umrl?«.

P. Legnezi, slavni italijanski govornik, je začel nekoč na pepelnično sredo s svojo pridigo na sloveči način: »Moji poslušalci! Povedati vam moram  žalostno vest in bojim se, da vas bom z njo zelo razžalostil; vas vseh se tiče in zato vam jo ne morem zamolčati.«